Arhivirana sporočila kategorije 'report'

Požar v Svetem Duhu – na kraju zločina

Nikomur zaenkrat ni jasno kaj se je to noč (24.12.07,00:40) zgodilo – lahko da je šlo za namerno piromanstvo ali pa zgolj za neprevidnost lastnikov, ki jih tisti čas ni bilo v hiši. Jest vem sam to, da take akcije še nisem vidu v živo. En kup gasilcev in ves ta dim…Ma svaka čast gasilcem, verjetno so uletel na kraj požara že zelo hitro, tko da kapo dol – ti ljudje so izgleda res ves čas v načinu stand by …
Jest sem pa, kot vse kaže, edini ki je tole podokumentiral, bomo vidl, morda odprem kategorijo “črna kronika” :P. Okej no.. tle se ni kej za zajebavat v bistvu. Ček d video…

Požar dorfarje

YouTube slika preogleda
  • Share/Bookmark

BeenLandn

Ja. Pri pregledu skozi checkout iz Stansteda so kolega pošteno obrnil. Sej ne da izgleda en mal sumljiv ampak, da bo moral pa vpričo tistih carinikov, v bistvu je bila carinica (a je prov tko?), pogolnit svoj sirup proti prehladu (da ja ni not kakšen mass destructive strup v mali flaški), kaj tazga pa res še nisem vidu :) Je bilo pa zabavno, ko ga je prav zares firbčna carinica med grabljenjem po ekstremno neurejeno zorganiziranim kovčkom vprašala “Is this clean or dirty?” on pa nazaj prestrašeno “it’s mixed” :)) potem si je nadela rokavice in nadaljevala s svojim biznisom.

Drugače mi je bil pa London ful všeč. Prvič bil tam, prvič letel z letalom. Čeprav se bojim višine (prfoks za plezanje mi je skoz preveč spuščal štrik in sem enkrat prosto letel skor v podn), mi vzlet in letenje pa pristanek niso povzročal nobenih strahov – prav nasprotno, ful dobr občutek, ko se odlimaš od tal in opazuješ vse manjše podobe stavb, cest, polj in vse bližje vidiš vrhove hribov in gor, dokler se ne dvigneš nekam tja gor on the top of the world.

Čez eno uro in pol pa povsem drugačna klima in občutek. Mal me je zjebal jetlag zato sem prvi in drugi dan prespal v hostlu. No to je zejabancija, v bistvu smo iz letališča na hitro odbrzel v hostl na Earl Streetu1, si nabavil karto za underground in pičil skozi Hyde Park protu centru. Glede na to, da smo bili v Londonu vsega skupaj dve noči, smo prehodili in videli enormno količino raznovrstnih londonskih specialitet. Če mene vprašate zakaj je to multikulturno mesto tako fascinantno, lahko odgovorim podobno kot po Amsterdamskem tripu nekaj let nazaj; preprosto zato, ker lahko cel dan šetaš po ulicah, gledaš levo, desno, naprej in nazaj pa vendar na vsakem koraku vidiš nekaj novega, vidiš dogajanje, happening bi bil še bolj primeren izraz. Mi smo skoraj ves čas samo hodil okrog in se je nonstop nekej dogajal. Pač če ti tole tablo nabijejo v pub pol se ve, da ni nobenega smisla preveč posedat…
nodancing

Nebi se zdej spušal v to kako izgleda denimo Buckingham Palace, ker bom o tem pisal šele takrat ko, če, me kraljica povabi na čaj. Mi smo že nekaj sanjal, da bi se glede na povsem prazno okolico kaj takega celo lahko zgodilo…no ja. Vsekakor se take palače nebi prav nič branil.

Če nalimam nekaj fotk:
millenium bridge
Na Millenium Bridge gledano proti turističnem kolesu London Eye kamor pa nismo šli, ker baje gor ne smeš vzet pira. Dve uri pa tut ne bomo sam gledal. Ni cajt! Lahko pa navržem eno zanimivost, ki zategnjene Slovane loči od uvidevnih Britancev. Fotr mi je razlagal, da glede pira sploh ni bil problem – tamkajšnji uslužbenec mu je pivo shranil v namenski frižider in, ko se je vrnil nazaj dol, je pivo prijazno dobil nazaj – ohlajeno… Tole je morda mal bizaren primer ampak ga lahko uporabite za šolski primer, kako stvari tam gor tečejo. Res prijazno mesto.

henging man
Tudi ljudje, ki se v življenju niso preveč dobro znašli, ali pa jih je nesreča pripeljala do situacije, ko je preživeti težko, sprejmejo malo več kot neokusno nažican drobiž.

veverca
Veverca. Ne samo da so brez večje bojazni futrale iz rok, zgodi se celo to, da tvojo nogo uporabijo za manever.

katravsferrari
Katra VS Ferrari ali muzej na ulici – evolucija avtomobila…

pozercina
Old age+hiphop=Debelak

trafalgar
Trafalgar Square – London je baje že na začetku decembra božično okrašen, tistle “Not safe for public use” je pa lahko namenjen samo zimskim “outside” plavalcem. Tut prov ampak no thankya. Pravzaprav je povsod vse označeno. Če so pred teboj električna vrata so gor nalimane tri nalepke “Attention: electric door!”, ko greš iz Metroja skozi zvočnik vedno zaseka “Please, mind the gap”. Na prehodih za pešce na cesti pred teboj povsod piše “Look right” ali pa celo “Look both sides”.

YouTube slika preogleda
Tole je pa kratka demonstracija uporabe avtomatiziranih uličnih vecejev. Tistih, ki na Beneškem Bienalu veljajo kot contemporary art :)

tubemap
Tube Map. Če nebi bilo druge možnosti, bi s tole fotko opisal naš trip. Slikovito, zavito, spontano in … zaključeno.

  1. imenovan O’Callaghan’s po priporočilu josta. Baje eden najboljših hostlov v Londonu. Prijazno in poceni! Poleg tega je joste kriv še za vso nastalo situacijo. Thank you for a bjutiful birthday present!! []
  • Share/Bookmark

52. Beneški bienale, it’s crazy. crazy art.

V soboto smo se navsezgodaj, pozno zgodaj, zgodaj zjutraj (nisem spal, vstavi poljubno..), odpravili proti Benetkam na verjetno največji in najlepši festival sodobne umetnosti v Evropi. O sodobni umetnosti ne vem nič in hkrati vem vse – to je dovolj da ne bom pisal neumnosti in, kako se že reče – nebuloz o stvareh o katerih nimam pojma, pa vseeno si lahko vsako inštalacijo interpretiram kakorkoli si jo želim, včasih morda bolje kot sam avtor…no, ravno to se mi zdi čar odbitih multimedijskih inštalacij in performansov – opazuješ, opazuješ, opazuješ, dokler ti ne potegne – karkoli ti pač že potegne. Slikarji so risali slike, kiparji klesali kipe, fotografi fotografirali naravo, portrtete, slike in kipe, muzikonteri svirali kitaru, kamera je vse to zabeležila, sodobni umetnik pa je vse to zmiksal skupaj v sestavino, ki je poleg vseh naštetih “umetniških konstruktov” vsebovala še vse mogoče bizarne dodatke. To mi je všeč, več svobode opazovanja, več svobode dojemanja. No, tako opazujem jest, in tako mi je všeč. Prav zdajle mi je v glavo usekal letošnji slogan bienala: “Misli s čuti – čuti z glavo: Umetnost v sedanjiku”.

No, videli smo marsikaj, mnogo povsem brezveznih in totalno nedomiselnih razstav, a v tako ogromnem prizorišču, kjer ima vsaka država svoje izdelke razstavljene v svoji povsem avtentični zgradbi, se logično najde veliko zanimivih, še več odbitih reči. S kolegi smo ugotovili, da se imajo ustvarjalci bienala prav fino – dve leti rihtajo svojo razstavo, z vso podporo. Za ljudi, za obiskovalce. Good šiht, ni kej! Brez preziranja, nekatere zadeve so prav bolane. Spodaj na fotkah lahko vidite dve zaporedni fotki – prva prikazuje okvir v velikosti okrog 7 metrov dolžine in 3 metre višine – izgleda kot obris drevesa in desno projekcija v dno. Celotna stvar je sestavljena iz voščenk. Iz belih in črnih – voščenk! Picture that ;)
Voscenke-izvirnaVoscenke-macro

Tale je s svinčnikom po platnu drgnil toliko časa dokler ni končal slike v velikosti cca 8×4metre, kakor si je zamislil, oz je s svinčnikom drgnil toliko časa dokler se mu ni že konkretno zmešal. No ja, če pomislim je bil zmešan že prej…
bienale-svincnik

Svoboda, enakopravnost, bratstvo … flush?
bienale-wcji

Še nekaj fotk bienala in benetk…
bienale-multitv bienale-skulptura bienale-jumper

bienale-animacij bienale-foto

bienale-666 bienale-jeans benetke-markovtrg

benetke-zapad

Kratek videoposnetek – A/V eksperiment. Ko bi vsaj lahko nekatere stvari tako enostavno zbrisali kot jih zbrišejo tile brisalci…
YouTube slika preogleda

Za konec lahko napišem le še to, da si je bilo po šestih, sedmih letih prav fajn spet ogledat Benetke, ki so mi bile že od nekdaj všeč – bienale je bil pa še pika na i. Čez dve leti bo ravno pravi tajming za vnovičen obisk…

  • Share/Bookmark

7 stopinj!

A ste znorel! Samo štirje dnevi od avgusta pa kar 7 stopinj! A lah še malo manj? Naslednji teden malo minusa moguoče?

Lansko leto ta dan pa je bilo tako prijetno toplo…

4sep07

Nadejam se naslednjih dni!

4sepureme

  • Share/Bookmark

Z jadrnico na otokih:

Krk, Grgur, Mali Lošinj, Silba, Olib, Rab, Ilovik, Susak ali kako si v enem tednu in v najlepši luči ogledati praktično celotno poseljeno otočje severnega jadrana…
Mi smo sicer fasal eno dodobra zjahano dobrih deset metrov dolgo barčico Elan 331, ki je zares premogla zgolj samo najinižji minimum (delal je motor, delalo je krmilo, bilo je dvoje jadr in bila je streha…). Vse ostale človeku prijazne in uporabne stvari, denimo hladilnik za hlajenje piva, elektronsko sidro za ugodno in zasluženo sidranje, cd plejer za fer plej do nas takrat ko ni vetra in je treba motorirat, wc za sprotno uporabo in celo luč za osvetljevanje notranjih prostorov ter zunanjih luči, no, vse te stvari niso opravljale svoje funkcije tako kot bi si želeli. Pa se niti nismo pustili motiti – pivo smo pač pili hitreje, rekreacija ob dviganju 30 metrov globoko zaritega sidra ni ušla nikomur, motor smo sami utišali če je bilo potrebno, wc pa si je vsak našel sam ;)
Z izjemo dveh akcijskih pripetljajev tako jadranje človeku prinese ugodje starejšega, finančno in fizično dobro situiranega švaba, ki se zjutraj zbudi, nekaj poje, spije kofe in cel dan čmuri in uživa ob vsem ugodju okrog sebe. Sede!
No sicer pa je bilo takole – pijemo pivo na susku v eni od vsega skupaj dveh kafan na otoku, domačini pričajo hrvatsku in ugotovijo da veter menja smer in da bo jeba. Odidejo. Zaupamo – odidemo tudi mi. Črni oblaki se zgrinjajo, prve kaplje švignejo proti razbeljeni pokrajini. Mi pa barko zasidrano skoraj da ne na odprtem morju1 kjer je bilo vidno da
bo, ali pa je že – cela štala z vsemi valovi, močnim vetrom in ostalimi pojavi, ki pridejo v paketu z burjo. Naš mali čolniček za prevoz od jadrnice do kopnega in obratno ali t.i. bayboat pa brez goriva in sploh brez motorja in brez enega vesla, ki smo ga zlomili v eni od prejšnjih situacij. Dva sta plavala, štirje pa smo se na tistem čolničku za tri osebe lomili skozi valove, ki so postajali vse večji. Vse razen jadrnice je postajalo večje. Še dobro da sta bila tista dva, ki sta plavala gor direkt na barko pametna možakarja, prvi logical-guy-hauptej, drugi the-fisherman-diver-zajc, ki sta s skupnimi močmi zorganizirala dolgodolgo poštukano vrv, da smo se jo oprijeli in varno ter zanesljivo pribrodili do majajočega zavetišča, ki je zavetišče zares postalo šele 10 milj stran v marini na Malem Lošinju. Do tam pa dobro uro ogromnih valov, špricanja morske vode nonstop v paketu za 6 oseb, nagibanja, močnih refulov. Te zjebe ko psa. Smo jebal m… vsem hrvaškim vremenoslovcem, ki so v enih poročilih napovedali vse smeri vetra. Da bo sonce, da bo dež in da bodo nevihte, da bo pihala burja in jugo in še malo maestrala ter bonace2. Ugotovili smo, da vemo več kot vremenoslovci.
No, sicer pa kot že omenjeno – švabarija vrhunske kvalitete! Le oglejte si.
Mavrica

Izgleda pa prav elegantna. Elanke so slovenke in veljajo za odlično kombinacijo športne in potovalne jadrnice.
Jarnica1Jarnica2

Otok Grgur – nenaseljeni otok z eno oštarijo. Od začetka 20. stoleta pa do leta 1988 je bil na otoku ženski kazensko popravni zavod.
Grgur 1Grgur 2Grgur 3Grgur zalivčk

The Shine!
Shine

Zajc – Mr. Fishman warrior. Tista velika je slabe tri kilograme težak Brancin. Velja za prvovrstno robo Jadranske kulinarike. Drži! Druga pa malo manj kvalitetni Ugor.
Brancin 1Brancin 2Ugor

Štrikci, štriki, vrvi,…
Štrik 1štrikca

Veronika. Hišna gospodinja v plastični vrečki ;-) V ekipi. No, pa ni samo gospodinja v vrečki za smeti ampak še veliko več.
Veronika

Tole smo opazili na Malem Lošinju. Speed, beli prašek ali Amfetamin. Da ga takole prodajajo za tri kune na pomolu. Ti Ti, pobalinski mož v rdeči srajci!
Speed

Romantika, kokidej.
Zahood

Z vetrom preko 9 vozlov. Blizu da smo zbrisal prejšnji rekord jadrnice. Sicer pa je 9 vozlov okrog 15km/h. Sliši se prav na izi, ampak je na morski gladini in pri vsem šundru to primerljivo dirkanju s polno hitrostjo katrce po avtobanu.
http://video.google.com/videoplay?docid=-8589692430257244211

Nekaj morskih živali v interakciji z dominantno vrsto – človekom.
http://video.google.com/videoplay?docid=-2564286111152412557

  1. zaliv v Susku je peščen in še daleč naprej v morje zelo plitek, varno sidranje tako ni mogoče []
  2. brezvetrje []
  • Share/Bookmark

Festival Sziget 2007

In smo preživeli – verjetno največji1 glasbeno-kulturno-zabavni festival v Evropi – Sziget. 7 dni, več kot 60 glasbenih, plesnih, gledaliških, športnih in drugih programskih enot, ki se razprostirajo na ogromnem otoku, ki je to leto suvereno sprejel več milionov različnih obiskovalcev iz vseh koncev Evrope2.
Hja. Ta festival je pravo živeče mesto. Poleg obširnega glasbenega programa lahko počnemo še stotine drugih stvari in čas mine prej kot si lahko človek sploh zamisli. Otok je tako ogromen, da potrebuješ vsaj en cel dan, da spoznaš okolico ter se privadiš in dojameš orientacijo prostora ; človek se z Szigetovim programskim zemljevidom v roki počuti kot turist, ki je prvič obiskal Pariz…

Izmed vseh pozitivnih stvari, ki sem jih pretekli teden doživel v Budimpešti pa bi na prvo mesto postavil organizacijo, ki je ves čas potekala nemoteno, brez zapletov. Prijazni varnostniki na vsakem koraku, tehnična odličnost, časovna natančnost, prijaznost in ustrežljivost zaposlenih ter brezplačno varovanje dragocenih predmetov so tisti dejavniki, ki dogodek naredijo tak, da se tam počutiš zares sproščeno in varno. En dan se je na nekem brezveznem odru zlomila majcena deska in naslednjo minuto je že uletel majstr z novimi vijaki in novo desko. Naslednji dan se je uscalo, luže so bile vsepovsod – v nultem času je bilo naokrog že ducat caterpillarjev, tovornjakov s peskom, da so stvar sanirali – in luž ni bilo več. Skratka – na vsakem koraku si lahko opazil, da organizatorji res skrbijo za dobro počutje in varnost obiskovalcev. Za varnost morda celo preveč, saj so štabci za 330 forintov (=SIT) ponujali točeno pivo Arany Azsok, ki pa je bilo ali vodeno ali pa že v štartu izdelano s polovično dozo alkohola. Folk je to brozgo seveda na veliko pil, efekta pa ni bilo. Zanimivo je bilo pravzaprav videti, kako so trume ljudi ob 2h zjutraj s plastičnimi kozarci v rokah povsem nepremično in začudeno trezno opazovale kaj se dogaja. Sčasoma smo vsi ugotovili, da je piksna, ki pa je držala vrednost cca 500 forintov, kraljica piv. In smo zapravili mnogo preveč! Še dobro da sva s kolegom Štiblom našla Hare Krišnov brlog, ki je med drugim ponujal tudi, na moje presenečenje odlično hrano. Za prostovoljne prispevke, jasno. Cenovno je Sziget mimogrede dražji kot si mislite. Pivo torej €2.1, povprečen obrok okrog €4. Vnos alkoholnih pijač ni dovoljen, hrano pa sicer lahko uvozite iz bližnjega supermarketa. Pa kljub temu – pri vsej ponudbi, ki jo festival ponuja je za low budžet preživljanje časa potrebno precej samokontrole ;)

Pa dejmo še kaj o vsebini…
Na glavnem odru sem v masovni množici prisluhnil skupinam Manu Chao, The Chemical Brothers, Madness, Sinead O’Connor in Tool. Nad ničemer nisem bil posebno navdušen. Kemika sta zguntala neko iber hudo vizualno inštalacijo z res fantastičnimi vizualijami ampak s svojimi tipičnim downflowom; koncert se je začel s komadom Galvanize, nadaljeval s Hey Girls, Hey Boys in potem dol v električno romantiko. Should be opposite…
Še najbolj sem bil navdušen nad odri
- iWiw World Music Main Stage, nastopili so priznani glasbeniki svetovnega formata, ki pa s svojimi netipičnimi Jazz, Blues, Folk, Psihadeličnimi,.. vložki ne dosegajo masovne popularnosti – presegajo pa vsa pričakovanja naključnega obiskovalca, ki pride iz radovednosti prisluhnit skupinam kot so Salif Keita, Rachid Taha, Sergent Garcia, …
- Wan2 – igrale so sodobne alternativne elektronske-eksperimentalne-ibr-fertik-hude skupine. Unkle, Korai Öröm, IAMX, Fun-Da-Mental in ostali…
- Guinness Insomnia – tole je blo pa konc. 7 dni, 24 ur na dan, bogve koliko različnih skupin. Eno jim je bilo skupno – redki so sploh kdaj igrali pred tako številno množico in jasno je, da so dali vse od sebe. Pravo veselje jih je bilo poslušat. O imenih nimam pojma, bil je pa to meni eden izmed najbolj zanimivih stejdzov, kjer si lahko ure in ure poslušal odtrgance, ki so dajali vtis, kot da igrajo pred desettisoč glavo publiko. Go go! Upam, da so podrli načrtovani svetovni rekord 168 ur neprestanega đemanja.

Sziget pa je to leto povabil tudi tri, kot pravi programski razpored slovenske skupine: The Gipsy Pop Orchestra (SLO), Srečna Mladina (SK) in Siti Hlapci (SK). V resnici so The Gipsy Pop Orchestra madžarskega, Srečna Mladina in Siti Hlapci pa slovenskega izvora. Srečna Mladina me je na Bahia stejdžu s svojim ne energičnim nastopom kar malce razočarala. Pričakoval sem veliko več…Siti Hlapci pa so na Afro stejdžu naredili totalen razstur. Svaka čast! Sploh nisem vedel da ga fantje tako dobro žgejo.

Sicer pa takole – že prvi dan sem fasal alergijo na neznano reč in srbečica me je spremljala ves čas festivala. Nekih 40% užitka mi je bilo zato odtegnjenega. Nasvet sem sicer šel iskat na prvo pomoč3. Prejel dve tablete, ki sta za en kurc pomagale4
Pograjati je vredno tudi dolge vrste za tuš kabine, jutranjo kavo, nočno pivo, bankomat in…ja – vrste so povsod! Do vhoda v internet šotor je bila tako dolga, da si milo rečeno lahko čakal celo uro. Skratka – people of consumer recreation. Za ta teden se proizvodnja hrane in pijače v Budimpešti verjetno kar vnaprej poveča…

Opis v štirih besedah: veliko denarja veliko muzike!
Naslednje leto se sigurno vrnemo!

Kot sem obljubil pa še foto in video materjal5

Vhod čez takole železen in zajeten most
Vhod

Tinariwen (Mali)
Tinariwen (Mali)

Manu Dibango (Kamerun)
Manu Dibango (Kamerun)

Cocktail barček. Dopoldanski Mojito počitek ;)
cocktail

Computer tent (prvi dan mi je celo uspelo!)
Computertent

Madžarska kuhinja. Izgleda bolje kot je v resnici. En zaškrtarjen obrok govejega golaža – €6
futr

Guinness Podium Stage
Guinness Record

Spejsi main stage
Mainstage

Plaža. Izgleda skoraj kot na morju anede? :) Tole je pa Donava. Organizatorji so prepovedali vsakršno plavanje v reki, vendar je bilo potrebno kljubovati vročini. In tudi reka ni bilo previsoka, tako da ni bilo nevarnosti…
Plaža donava Obala Šotori

Pogled na glavno prizorišče in osrednjo ulico
Pogled

Še moj video umotvor v celoti posnet s škrt aparatom in nekvalitetno zbirko video-ov. No…vse skupaj le ne izpade tako slabo? Oprostite za prebit zvok nekje na začetku, nisem znal popravit. Pa dajte mal pohvalit, pokritizirat, pograjat, malo akcije! Se vse bolj navdušujem nad videomontažo in vesel bom vsakega nasveta!
http://video.google.com/videoplay?docid=6293499825124397362

  1. tako po obiskanosti kot po programski in servisni ponudbi []
  2. prevladovali pa so francozi. Prvi dan sem neki francozinji pihal na dušo v stilu “for me, french language is like singing a song”, no, zdej mam tako francozov kot tudi francoskega jezika dovolj do naslednjega leta. To je pjanu in skoz se dere!!! []
  3. prav tako na prizorišču festivala []
  4. v sloveniji so mi jih uvalili šest v šusu ;) []
  5. nočnih fotografij in videoposnetkov moj fotkič enostavno ne zmore, zato jih ni prav veliko… []
  • Share/Bookmark

Tolmin via Sajeta, Reggae@Ročinj

In je bil vikend odsek spet odet v prelepo obličje Tolmina in okoliških rečnih zalivčkov. Jap, ta konec Slovenije je čista desetka! Vedno manj mi je do rutinirane in vedno bolj objudene in mondene hrvaške obale. Do Tolmina pa prazna cesta in tam ledena soča ter prijetne temperature v senci ob lahkem vetriču. A sem že omenil da je zmaga? :)

Na izi-going expedicijo sva se tako odpravila s kolegom Jakobom. Cilj: Reggae festivalček v Ročinju, circa 10km od mesta Tolmin. Pa pejmo!
Ko sva okrog 15h popoldne prispela tja, v upanju da bova poleg ostalih obiskovalcev prisluhnila dobri glasbi naju je pričakalo rahlo razočaranje. Nič muzke, nič folka. Pa je padla odločitev, da skočiva do kreativnega tabora Sajeta na sotočje. Nasploh izvrstna odločitev! Bil je sicer včeraj tam zadnji festivalski dan, a vzdušje je bilo fenomenalno! Nekaj hipurske muzike, skuliran folk, vroče sonce in ledena Soča. Owje, perfect! Pa sva popoldne tamle do sončnega zahoda preživela izmenjaje – malo v soči malo pa ne. Padlo je sonce in padla je druga odločitev tega dneva. Vrneva se na kraj zločina…
No, tudi to rundo ni bilo v Ročinju nič kaj drugače, edino nekaj glasbe :) Pa je padla že tretja odločitev! Dejmo se met dobr. Pa sva se imela!

Takole no, morem priznat, da sem bil razočaran nad izborom DJ-jev in boh pomagi kakšen obupen bend1. Dvomim, da so sploh že kdaj poslušali kaj podobnega ali sorodnega Reggae-ju. Edina svetla zvezda je bil Asher Selector. In Bohtipomagi, Jah Ziggy ali drugače – prvi slovenski umetnik izdelave papričkov za zvijanje jointov. Naj pri tem ostane, lepo prosim kajti muzika mu je tuja. O fak, kako naegotripan tip. Domov filtre delat!
Kakorkoli, noč je bila prijetna.

Naslednje jutro sem se nekoliko zdolgočasen pridružil klapi za katero sem kasneje ugotovil, da je sestavljena iz raznovrstnih ljudi, ki so kao nosilci slovenske reggae kulture. Me je kar šokiralo, ko sem poslušal diskusije in posledično huronski smeh na temo razbijanja flaš na glavah drugih ljudi, homofobije in podobnih reči, ki bi jih zadnje pričakoval iz ust ljubiteljev narave in soljudi. Ne morem verjet…

No ja, jest sem ljubitelj narave in soljudi tako, da vedno ostanem le pri konstruktivni kritiki in priliki primerno – dobri volji!

Še nekaj multimedijskega gradiva,

Dog Man
Najboljša prijatelja ;-)

Pokrajina Zmage!
Zmagovalna pokrajina #1

Pokrajina Zmage!
Zmagovalna pokrajina #2

Lumberjack
Lumberjack ;-)

In pa še kratek filmček o ljudeh, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z motornimi žagami, dleti, kladivi in večjimi lesenimi hlodi ali krajše: The lumberjack masters! Đeki, ni kej.
http://video.google.com/videoplay?docid=-7475272441127612267

  1. niti vem ne kako se imenuje, nikjer ne najdem in nikjer ne slišim Zlati Kastrioti []
  • Share/Bookmark

Slikan sem bil s Paris!

ParisMe

Slikano na dvodnevnem delovnem dopustu v Turčiji. Srečal sem jo v hotelu Bentley, kjer sem tudi oddal kandidaturo za generalnega direktorja.
Glede na to je finančno stanje Hiltonove pod velikim vprašajem, bo potrebovala mojo finančno pomoč – pa tudi ljubezen.1

  1. sorry, grešim! []
  • Share/Bookmark

Kolpacabana migration

Bližina reke Kolpe je ob tej neznosni vročini v tem medjulijskim časom za Škofjeloške študente zakon. Se pravi – je dejstvo in je resna migracija za preživetje, polnjenje energije in izklop možganov.
Nekaj zame.
Kot prejšnje leto podoben čas, se tudi danes za slab teden odpravljamo novim doživetjem naproti!
Lansko leto je bilo kul. Ni ga hotela, apartmaja ali hišice ob rajski plaži, ki bi prekosila Kolpacabano. Vsaj ne v svojem pomenu in ideji. Besede so v bistvu odveč…
Colpacabana

Kul bejbe
kulbejbe
Kul tipi
kapun
Kul modeli
kulmodeli
Umetnosti polna dila
contemporary
Kul Futr
futralot
Pivska romantika
hanaame

Jutri nekje ob najvišji temperaturi pa takojci v rečno čilungo.

najprej uvertura (sotočje Soče in Tolminke, riversplash, icecold)
http://video.google.com/videoplay?docid=8993988618749550847

in potem brezdelna prepustitev ritmu
http://video.google.com/videoplay?docid=-2918520291258016128

Se tipkamo!
p.s. povezovanje v medmrežje odpade – ni štroma ni časa. Ni volje!
fotke: Samo Vodopivec, Matjaž Vouk
videlo: joste, hvala jošt da sem lahko zlorabil tvoje posnetke (verjetno posnete v tvojem brezdelju)
pa še tole, nič da bi se hvalil, zgolj verodostojni podatek, ki se je izoblikoval kot posledica objave moje osamljene reportaže iz Marlere in dobre volje siolovega urednika za šenkanje objave na mojem siolu – 1.210 unikatnih obiskovalcev.
omg?

  • Share/Bookmark

Skrivnosti iz rta Marlera

Včasih vojaško oporišče, danes pa zapuščena planota (t.i. vukojebina), polna misterioznih skrivnosti; od pristnih domorodcev do nevarnih stvorov. Ne želite srečati ne enih ne drugih.

Osamljene fotke, prva je panoramska. Malce sfižena, ampak za filing bo okej.
Panorama Marlera
Rozcašodr stojadinawest žito
galebje
In kot je očitno videti – čez vikend sem bil osamljen. To je bil v bistvu namen…včasih se mora človek enostavno odmaknit stran od vsega vsakdanjega. Biti sam. Spucat misli, it malo nazaj malo naprej, status quo… Pa je potem svet še lepši ;)

Še filmček
http://video.google.com/videoplay?docid=-2093623262271275090

  • Share/Bookmark

Starejši zapisi »