Vsenaoblog

Nima kakšne povezave sicer :) zadnje cajte se mi ne da kej dosti pisat, dons je bil pa en tak lep dan da sem enostavno mogu fotoaparat vzet v roke in posnet nekaj _dejstev_ - ni bilo družbe pa sem se mal s fotkičom pogovoril - vsaj ni neki pametn in pozorno posluša :D
Juhej, ko bom velik bom imel jadrnico in bom šel okrog sveta :)))))))))))))))))))

Sem pristaš utemeljenega dialoga z veliko mero posluha in razumevanja - zgodi si, da občasno celo preveč simpatiziram s teorijo, da se vsaka stvar lahko reši na miren način. V mnogokateri situaciji bi lahko reagiral bolj glasno in agresivno. Pa si tega vseeno ne štejem v minus - le tako lahko slišim več strani in vidim več obrazov ter kar je najbolj pomembno - slišim VEČ.

Na drugi strani imamo “butnglave”, ki so tako pametne, da je dovolj da vidijo samo do konca svojega nosu in morda še en milimeter dlje - kolikor je dolga najdaljša kocina na njihovem nosu. To je tip človeka, ki je na splošno precej inteligenten - dejansko veliko ve in je v svoji stroki dober. Njegov problem pa je ta, da bo v vsaki situaciji, v vsakem problemu in dialogu stal za svojim prepričanjem, neglede na to, da se lahko suvereno moti. “Butnglava” se sicer dobro zaveda, da obstaja možnost njegove napake oziroma napačnega informiranja, vendar si zaradi svojega vrhunsko skonstruiranega ega ne bo dopustil priznati, da je njegova izjava ali mnenje mimosunjeno. Ma kje, to bi ga uničilo, pokvarilo bi mu dan, zagrenilo naslednjega - le zakaj bi mu bilo trega treba, če je lahko zadovoljen v samozadostnem pomenu besede. Jebemti no, res ne razumem kako ste lahko tako zelo ponosni, da ne upate nočete prisluhniti! Na drugi strani je nekdo, ki vam želi nekaj predstaviti, izraziti svoj pogled na vaše mnenje ali trditev. Zdi se mi, da je ta pojav globlji kot si sploh lahko mislim. Upal bi si trditi da izhaja iz mladostniškega obdobja, ko je bil ubožec zatiran iz vseh strani, potem pa se je nekoliko postavil na svoje noge in uporniško naštudiral svojo osebnost in interese. Ko je dosegel nek nivo zavedanja in znanja ter nabildal svoj ego je pa končano, zapečateno. “Drugi mi že ne bodo pametovali o tem in onem, o tistem kar pa jest res dobro vem in znam!” (mimgrede, ravnokar sem ubil prokleto muho, zgleda da so se pod sončnimi žarki spet prebudile - in to so tiste tanajbolj sitne in hitre, jebemjim).
Naslednja stvar je zlati nasvet. Nasvet je na moji prioritetni listi takoj za verodostojno informacijo - je gonilo sveta - brez nasvetov drugih bi obtičali nekje v kameni dobi. Ljudje smo po naravi razumevajoča bitja z dobro izdelano logiko in sposobnost medsebojnega sožitja in delovanja. Tako bo en človek težko izdelal trdno hišo. Če jo bo gradilo več ljudi, bo bolj trdna, lepša in prijetnejša. Enako je z zemljo, svetom, svetovnim communityjem. (ubil naslednjo muho - s pestjo, z ubijalsko natančnostjo:P).

V glavnem - prisluhnite, razumite, svetujte in najpomembnejše - prisluhnite nasvetom. Vsak nasvet je dober, pa naj bo sam po sebi slab ali dober - ali ga upoštevamo ali ne - potrudimo se ga lahko vsaj razumeti, ga proučiti, projecirati kam drugam…Just don’t be fucking smartass dumber.

Kljub temu, da je vlada prizadetim območjem namenila 500.000EUR pomoči, bo to seveda za takšno katastrofalno škodo zagotovo  premalo.

Blogerji prvič v zgodovini konkretno dajemo skup glave in poskušamo biti koristni.

Lahko bi se zgodilo tudi vam, zato, če je to le v vaši moči, priskočite na pomoč tistim, ki še dolgo časa ne bodo mogli mirno spati.

Samozvani mladi umetnik Articulari, zračni in vodni jadralec, ljubitelj živali, easy rider, umetnik, gozdni joža, očitno tudi bloger in najbrž edini človek, ki je ujel Koroško klobaso…

Čisto po slučaju sem se znašel na njegovem blogu, prvič videl in zanesljivo ne zadnjič bral!

Zares vredno omembe - in ogleda, jasno!

Tisti morski pes ja … še zdaj mi misel nanj požene kri po žilah. Bojim se globoke vode in večjih morskih živali. Pa višine tudi. Zna bit da je to med seboj kaj pokrižano, šta ja znam… Kot je razvidno iz posnetka¹ pa se poskušam te fobije rešiti, malo na svoj način ampak vseeno :)

1. igrali smo se s podvodnim ohišjem za Canonov Powershot. Zadeva se obnese odlično - must have this toy! [↩]

E-šolanje naj bi pomenilo nekakšno šolanje na daljavo, pri čemer študentu oziroma učencu preko spleta šola nudi gradivo v digitalni obliki. Vse lepo in prav, tudi sam bi si želel, da bi lahko preko spleta dostopal do gradiva in učebnikov.
Kaj pa interaktivno učenje na daljavo?
Razmišljal sem o tem, kako bi na populacijo in bodoče intelektualce, ki naj bi bili vešči komunikacije, vplival takšen princip učenja na domaček stolu ob računalniškem ekranu. Zamislite si - s pomočjo interaktivnega gradiva bi lahko učenec uporabljal različne real-time igrice in kasneje resnejše aplikacije, ki bi temeljile na sistemu reševanja testov in odgovarjanja na vprašanja z vmesnimi komentarji sistema, ki bi s pomočjo umetne inteligence zaznaval kakšno stopnjo znanja učenec dosega. Brez dvoma _Heavy duty idea_, ki bi zdolgočasenim učencem prinesla nove dimenzije učenje pri katerem bi učenje kar naenkrat postala računalniška igrica, kjer je treba doseči čim višji rezultat……nekoliko zastrašujoče je dejstvo, da bi takšna aplikacija z znanjem, ki ga danes premorejo programerji dejansko lahko obstajala.

Pomnenje bi bilo s tem verjetno na mnogo višji stopnji celo za tiste, ki niso tako nadarjeni oziroma inteligentni. Zakaj? Zato, ker učenje in šolska snov v statični obliki že v osnovni šoli prične učence navdajat z odporom, postanejo apatični in leni ter povsem zaprti in uporniški do pridobivanja novih znanj in podatkov. Jasno sploh niso krivi sami, saj je šolski sistem v Sloveniji totalen poden. Ko trmast mulc dojame svojo teorijo, ga noben prfoks ne bo prepričal v nasprotno. Vem iz lastnih izkušenj :)
Bržkone pa so takrat možgani v najboljši kondiciji, energija je na višku, telo je spucano in takrat je najboljši čas za pridobivanje novih znanj, ki bodo kasneje vodilo našega življenja in na katerih pravzaprav stoji svet…
Kaj pa moralna vprašanja, ki so v tem primeru odličen predmet diskusije? Mulci se danes ne igrajo več v peskovniku ampak se streljajo v digitalnem svetu in prodajajo cocktaile na bahamih preko second life-a…
Takšen način učenje bi čas, ki ga najstnik preživi za računalnikom suvereno podaljšal…

Današnji svet je poplavljen s sodobno tehniko in nič ne kaže, da se bo karkoli na tem področju ustavilo. Vprašajte se sami - ali je bolje ohraniti samoiniciativnost kjer je učenec prepuščen na milost in nemilost današnjega šolskega sistema, ali pa v šolski sistem vnesti elemente sodobnih multimedijskih pristopov, s katerimi bi bil tradicionalni sistem, ki ima številne pozitivne lastnostni - pozabljen.

in na koncu bo otrok dobesedno ožičen, sploh ne bodo več potrebne sankcije staršev, saj bo za sankcije poskrbela šola, ki bo zabave željnega otroka omejevala pri dostopanju v različne nivoje second life-a. Če bo ocena slaba, bo učenec fasal kazen enotedenskega house-arresta, po možnosti v e-knjižnici, kjer mu bodo dostopne le e-knjige - in odejo (e)bahami ;-)

Pa je konec tistih dni, ko smo tale čas, še ob devetih zvečer čakali sončni zahod. Mene prav zanima kdo je naumil teorijo, da je 1. januar začetek leta in da takrat ljudstvo štarta na novo, gre v novo leto, neha kadit in pit in bolj pridno začnejo delat. Owjea, how refreshing is that - kot zvišane kazni v prometu - bo trajal en mesec in pol bo spet isti safr. Zame je v glavnem edino novo leto, vsaj v nekih vsebinskih okvirih mojega bioritma, september. Poletje gre rakom žvižgat (vraga, jest bi tut šel na morje rakom žvižgat še za kak dan, če bi lahko), dnevi kar naenkrat postajajo kratki, okna je treba zapirat ker zebe, jutranja meglica pričara turobne dneve, hladno pivo zamenja šnops…in za razliko od tistih, ki praznujejo svojo osebno zmago zaradi dejanj, ki jih bodo storili iz danes na jutri, za novo leto, se jaz šele jeseni spet malo bolj aktiviram in sem vpleten še kam drugam kot le v poletno pravljico…
Je že tako, da poleti ljudje odhajajo na morje, na počitnice, dopust, karkoli in vsaj za tisti teden ali dva pozabijo na svoje skrbi in na svoje brezvezno življenje. In ponavadi potem pripetljaji iz vročega dopusta refleksirajo svoje preminule dogodke še celo leto, če ne kar celo življenje. Postanejo potem ti dogodki nostalgični spomini in se jih ljudje potem radi spominjajo, jih najprej opisujejo svojim prijateljem potem svojim otrokom, kasneje svojim vnučkom ter na koncu z nasmehom na obrazu zaspijo za vedno.
Zato je vredno živet.
Tudi jeseni …

O množici, vsakodnevnih pijanih, zadetih in treznih zblaznelih norcih na cestah sem že pisal.
Na ministrstvu pa po tanovem predlagajo 100% povišanje kazni za prehitro vožnjo v naseljih. Juhej.

In smo naredili korak naprej, za varnejši jutri na cestah? Da bodo mamice in očki, dedki in babice lažje spal? Tako preprosto bomo rešili problem “ubojev” na cestah? Spet ta prekleta kurativa. Super smo Slovencli, res -
v postavljanju zakonov, prohibicijah in absurdnem obdavčevanju. Vozniki pa … ne boste nikoli boljši, nikoli pametnejši in preudarnejši…

A se lahko sprijaznimo s tem, da smo slovenski vozniki glupi vozniki? Da se tisti nekultivirani, neuvidevni, tisti vozniki, ki vsak dan povzročajo največje tragedije na cestah sploh ne zavedajo da delajo kaj narobe, da vozijo prehitro, preveč površno, z glavo v zid? Mislite, da vedo da kršijo pravila? Se v tistem trenutku zavedajo, da lahko plačajo visoko kazen, gredo v zapor ali pa tvegajo zaplembo avtomobila? Moj K.. oni vedo. Glupi idioti so in ko storijo napako je itak tri, štiri, pet, šest,… življenj pogubljenih in poti nazaj tudi tu ni več.

Takole hitro, v trenutku…in je vsega konec.

Dober tek in srečno vožnjo.

Krk, Grgur, Mali Lošinj, Silba, Olib, Rab, Ilovik, Susak ali kako si v enem tednu in v najlepši luči ogledati praktično celotno poseljeno otočje severnega jadrana…
Mi smo sicer fasal eno dodobra zjahano dobrih deset metrov dolgo barčico Elan 331, ki je zares premogla zgolj samo najinižji minimum (delal je motor, delalo je krmilo, bilo je dvoje jadr in bila je streha…). Vse ostale človeku prijazne in uporabne stvari, denimo hladilnik za hlajenje piva, elektronsko sidro za ugodno in zasluženo sidranje, cd plejer za fer plej do nas takrat ko ni vetra in je treba motorirat, wc za sprotno uporabo in celo luč za osvetljevanje notranjih prostorov ter zunanjih luči, no, vse te stvari niso opravljale svoje funkcije tako kot bi si želeli. Pa se niti nismo pustili motiti - pivo smo pač pili hitreje, rekreacija ob dviganju 30 metrov globoko zaritega sidra ni ušla nikomur, motor smo sami utišali če je bilo potrebno, wc pa si je vsak našel sam ;)
Z izjemo dveh akcijskih pripetljajev tako jadranje človeku prinese ugodje starejšega, finančno in fizično dobro situiranega švaba, ki se zjutraj zbudi, nekaj poje, spije kofe in cel dan čmuri in uživa ob vsem ugodju okrog sebe. Sede!
No sicer pa je bilo takole - pijemo pivo na susku v eni od vsega skupaj dveh kafan na otoku, domačini pričajo hrvatsku in ugotovijo da veter menja smer in da bo jeba. Odidejo. Zaupamo - odidemo tudi mi. Črni oblaki se zgrinjajo, prve kaplje švignejo proti razbeljeni pokrajini. Mi pa barko zasidrano skoraj da ne na odprtem morju¹ kjer je bilo vidno da
bo, ali pa je že - cela štala z vsemi valovi, močnim vetrom in ostalimi pojavi, ki pridejo v paketu z burjo. Naš mali čolniček za prevoz od jadrnice do kopnega in obratno ali t.i. bayboat pa brez goriva in sploh brez motorja in brez enega vesla, ki smo ga zlomili v eni od prejšnjih situacij. Dva sta plavala, štirje pa smo se na tistem čolničku za tri osebe lomili skozi valove, ki so postajali vse večji. Vse razen jadrnice je postajalo večje. Še dobro da sta bila tista dva, ki sta plavala gor direkt na barko pametna možakarja, prvi logical-guy-hauptej, drugi the-fisherman-diver-zajc, ki sta s skupnimi močmi zorganizirala dolgodolgo poštukano vrv, da smo se jo oprijeli in varno ter zanesljivo pribrodili do majajočega zavetišča, ki je zavetišče zares postalo šele 10 milj stran v marini na Malem Lošinju. Do tam pa dobro uro ogromnih valov, špricanja morske vode nonstop v paketu za 6 oseb, nagibanja, močnih refulov. Te zjebe ko psa. Smo jebal m… vsem hrvaškim vremenoslovcem, ki so v enih poročilih napovedali vse smeri vetra. Da bo sonce, da bo dež in da bodo nevihte, da bo pihala burja in jugo in še malo maestrala ter bonace². Ugotovili smo, da vemo več kot vremenoslovci.
No, sicer pa kot že omenjeno - švabarija vrhunske kvalitete! Le oglejte si.

Izgleda pa prav elegantna. Elanke so slovenke in veljajo za odlično kombinacijo športne in potovalne jadrnice.

Otok Grgur - nenaseljeni otok z eno oštarijo. Od začetka 20. stoleta pa do leta 1988 je bil na otoku ženski kazensko popravni zavod.

The Shine!

Zajc - Mr. Fishman warrior. Tista velika je slabe tri kilograme težak Brancin. Velja za prvovrstno robo Jadranske kulinarike. Drži! Druga pa malo manj kvalitetni Ugor.

Štrikci, štriki, vrvi,…

Veronika. Hišna gospodinja v plastični vrečki ;-) V ekipi. No, pa ni samo gospodinja v vrečki za smeti ampak še veliko več.

Tole smo opazili na Malem Lošinju. Speed, beli prašek ali Amfetamin. Da ga takole prodajajo za tri kune na pomolu. Ti Ti, pobalinski mož v rdeči srajci!

Romantika, kokidej.

Z vetrom preko 9 vozlov. Blizu da smo zbrisal prejšnji rekord jadrnice. Sicer pa je 9 vozlov okrog 15km/h. Sliši se prav na izi, ampak je na morski gladini in pri vsem šundru to primerljivo dirkanju s polno hitrostjo katrce po avtobanu.
http://video.google.com/videoplay?docid=-8589692430257244211

Nekaj morskih živali v interakciji z dominantno vrsto - človekom.
http://video.google.com/videoplay?docid=-2564286111152412557

1. zaliv v Susku je peščen in še daleč naprej v morje zelo plitek, varno sidranje tako ni mogoče [↩]
2. brezvetrje [↩]

In smo preživeli - verjetno največji¹ glasbeno-kulturno-zabavni festival v Evropi - Sziget. 7 dni, več kot 60 glasbenih, plesnih, gledaliških, športnih in drugih programskih enot, ki se razprostirajo na ogromnem otoku, ki je to leto suvereno sprejel več milionov različnih obiskovalcev iz vseh koncev Evrope².
Hja. Ta festival je pravo živeče mesto. Poleg obširnega glasbenega programa lahko počnemo še stotine drugih stvari in čas mine prej kot si lahko človek sploh zamisli. Otok je tako ogromen, da potrebuješ vsaj en cel dan, da spoznaš okolico ter se privadiš in dojameš orientacijo prostora ; človek se z Szigetovim programskim zemljevidom v roki počuti kot turist, ki je prvič obiskal Pariz…

Izmed vseh pozitivnih stvari, ki sem jih pretekli teden doživel v Budimpešti pa bi na prvo mesto postavil organizacijo, ki je ves čas potekala nemoteno, brez zapletov. Prijazni varnostniki na vsakem koraku, tehnična odličnost, časovna natančnost, prijaznost in ustrežljivost zaposlenih ter brezplačno varovanje dragocenih predmetov so tisti dejavniki, ki dogodek naredijo tak, da se tam počutiš zares sproščeno in varno. En dan se je na nekem brezveznem odru zlomila majcena deska in naslednjo minuto je že uletel majstr z novimi vijaki in novo desko. Naslednji dan se je uscalo, luže so bile vsepovsod - v nultem času je bilo naokrog že ducat caterpillarjev, tovornjakov s peskom, da so stvar sanirali - in luž ni bilo več. Skratka - na vsakem koraku si lahko opazil, da organizatorji res skrbijo za dobro počutje in varnost obiskovalcev. Za varnost morda celo preveč, saj so štabci za 330 forintov (=SIT) ponujali točeno pivo Arany Azsok, ki pa je bilo ali vodeno ali pa že v štartu izdelano s polovično dozo alkohola. Folk je to brozgo seveda na veliko pil, efekta pa ni bilo. Zanimivo je bilo pravzaprav videti, kako so trume ljudi ob 2h zjutraj s plastičnimi kozarci v rokah povsem nepremično in začudeno trezno opazovale kaj se dogaja. Sčasoma smo vsi ugotovili, da je piksna, ki pa je držala vrednost cca 500 forintov, kraljica piv. In smo zapravili mnogo preveč! Še dobro da sva s kolegom Štiblom našla Hare Krišnov brlog, ki je med drugim ponujal tudi, na moje presenečenje odlično hrano. Za prostovoljne prispevke, jasno. Cenovno je Sziget mimogrede dražji kot si mislite. Pivo torej €2.1, povprečen obrok okrog €4. Vnos alkoholnih pijač ni dovoljen, hrano pa sicer lahko uvozite iz bližnjega supermarketa. Pa kljub temu - pri vsej ponudbi, ki jo festival ponuja je za low budžet preživljanje časa potrebno precej samokontrole ;)

Pa dejmo še kaj o vsebini…
Na glavnem odru sem v masovni množici prisluhnil skupinam Manu Chao, The Chemical Brothers, Madness, Sinead O’Connor in Tool. Nad ničemer nisem bil posebno navdušen. Kemika sta zguntala neko iber hudo vizualno inštalacijo z res fantastičnimi vizualijami ampak s svojimi tipičnim downflowom; koncert se je začel s komadom Galvanize, nadaljeval s Hey Girls, Hey Boys in potem dol v električno romantiko. Should be opposite…
Še najbolj sem bil navdušen nad odri
- iWiw World Music Main Stage, nastopili so priznani glasbeniki svetovnega formata, ki pa s svojimi netipičnimi Jazz, Blues, Folk, Psihadeličnimi,.. vložki ne dosegajo masovne popularnosti - presegajo pa vsa pričakovanja naključnega obiskovalca, ki pride iz radovednosti prisluhnit skupinam kot so Salif Keita, Rachid Taha, Sergent Garcia, …
- Wan2 - igrale so sodobne alternativne elektronske-eksperimentalne-ibr-fertik-hude skupine. Unkle, Korai Öröm, IAMX, Fun-Da-Mental in ostali…
- Guinness Insomnia - tole je blo pa konc. 7 dni, 24 ur na dan, bogve koliko različnih skupin. Eno jim je bilo skupno - redki so sploh kdaj igrali pred tako številno množico in jasno je, da so dali vse od sebe. Pravo veselje jih je bilo poslušat. O imenih nimam pojma, bil je pa to meni eden izmed najbolj zanimivih stejdzov, kjer si lahko ure in ure poslušal odtrgance, ki so dajali vtis, kot da igrajo pred desettisoč glavo publiko. Go go! Upam, da so podrli načrtovani svetovni rekord 168 ur neprestanega đemanja.

Sziget pa je to leto povabil tudi tri, kot pravi programski razpored slovenske skupine: The Gipsy Pop Orchestra (SLO), Srečna Mladina (SK) in Siti Hlapci (SK). V resnici so The Gipsy Pop Orchestra madžarskega, Srečna Mladina in Siti Hlapci pa slovenskega izvora. Srečna Mladina me je na Bahia stejdžu s svojim ne energičnim nastopom kar malce razočarala. Pričakoval sem veliko več…Siti Hlapci pa so na Afro stejdžu naredili totalen razstur. Svaka čast! Sploh nisem vedel da ga fantje tako dobro žgejo.

Sicer pa takole - že prvi dan sem fasal alergijo na neznano reč in srbečica me je spremljala ves čas festivala. Nekih 40% užitka mi je bilo zato odtegnjenega. Nasvet sem sicer šel iskat na prvo pomoč³. Prejel dve tablete, ki sta za en kurc pomagale⁴
Pograjati je vredno tudi dolge vrste za tuš kabine, jutranjo kavo, nočno pivo, bankomat in…ja - vrste so povsod! Do vhoda v internet šotor je bila tako dolga, da si milo rečeno lahko čakal celo uro. Skratka - people of consumer recreation. Za ta teden se proizvodnja hrane in pijače v Budimpešti verjetno kar vnaprej poveča…

Opis v štirih besedah: veliko denarja veliko muzike!
Naslednje leto se sigurno vrnemo!

Kot sem obljubil pa še foto in video materjal⁵

Vhod čez takole železen in zajeten most

Tinariwen (Mali)

Manu Dibango (Kamerun)

Cocktail barček. Dopoldanski Mojito počitek ;)

Computer tent (prvi dan mi je celo uspelo!)

Madžarska kuhinja. Izgleda bolje kot je v resnici. En zaškrtarjen obrok govejega golaža - €6

Guinness Podium Stage

Spejsi main stage

Plaža. Izgleda skoraj kot na morju anede? :) Tole je pa Donava. Organizatorji so prepovedali vsakršno plavanje v reki, vendar je bilo potrebno kljubovati vročini. In tudi reka ni bilo previsoka, tako da ni bilo nevarnosti…

Pogled na glavno prizorišče in osrednjo ulico

Še moj video umotvor v celoti posnet s škrt aparatom in nekvalitetno zbirko video-ov. No…vse skupaj le ne izpade tako slabo? Oprostite za prebit zvok nekje na začetku, nisem znal popravit. Pa dajte mal pohvalit, pokritizirat, pograjat, malo akcije! Se vse bolj navdušujem nad videomontažo in vesel bom vsakega nasveta!
http://video.google.com/videoplay?docid=6293499825124397362

1. tako po obiskanosti kot po programski in servisni ponudbi [↩]
2. prevladovali pa so francozi. Prvi dan sem neki francozinji pihal na dušo v stilu “for me, french language is like singing a song”, no, zdej mam tako francozov kot tudi francoskega jezika dovolj do naslednjega leta. To je pjanu in skoz se dere!!! [↩]
3. prav tako na prizorišču festivala [↩]
4. v sloveniji so mi jih uvalili šest v šusu ;) [↩]
5. nočnih fotografij in videoposnetkov moj fotkič enostavno ne zmore, zato jih ni prav veliko… [↩]