Tristo sanj

Po nekajmesečnem blogerskem štrajku, na oblačen, zimski, ledenomrzel dan ena kratka sanjava zgodbica…

…budilka…

je ena stvar, ki jo verjetno tudi največji optimisti v prvem jutranjem afektu ponavadi sovražijo – normalno, če te pa vrže pokonc ob urah in zgodbah, ki bi jih vsi tako radi podaljšali …. vsaj za trenutek …

… so pa, na srečo, tudi jutra, ko lahko trenutek podaljšamo v dogodek in dogodek v zgodbe, do onemoglosti, do točke ko dobesedno izsesamo vso zalogo domišljije ki se akumulira skozi noč…..noč in spanje in sanjanje… je v bistvu edini čas v življenju, ko razum nima dostopa do našega zavedanja in spominjanja, domišljija šviga sem in tja po neraziskanih krajih…kot na nočnih fotografijah velemest, ko se avtomobili zlijejo z vsemi lučkami v neskončno spiralasto črto tisočero barv…

Danes zjutraj sem si budnico, tako kot katerikoli drug frej dan nastavil na 8:30, zbudil sem se pa ob 11:00. Če mi na telefonu nebi zmanjkal baterij, bi se lahko še bolj zavleklo. Da razložim – zjutraj sem v zvezi z budilko nenormalno trmast in ves čas stiskam tipko snooze, pa čeprav bi bilo vseeno če bi na tak dan preprosto izključil telefon…potem se pa začnejo dogajat zanimive stvari…recimo danes sem v teh dveh urah in pol v presledkih na 5 minut doživel brodolom na titanicu in se rešil tako da sem tik nad gladino morja letel do nekega tropskega otoka, kjer sem (vmes me je potrla nadležna budilka) potem vso noč pijančeval z lokalnimi pirati. Piratom se je potem pričakovano strgal, spremenil so se v ljudožerce in itak so me hotl živga skuhat. Ni jim pa ratal, to je dobr da v sanjah na koncu nikomur nič ne uspe, vedno se prej zbudiš. Nekje sem slišal, da če se ne zbudiš, da umreš? :D :D. Naslednjo rundo sem se znašel v neurju na previsni steni brez alpinistične opreme in v kratki majici (živo se spomnim da nisem nosu štumfou) ter furu safr kako naj se rešim iz te (nočne) more, ki je kar ni hotelo bit konec,… na koncu sem itak telebnu v globino in spet prtegnu tipko snooze. Znašel sem se sam na peščeni obali, hotel sem it plavat, a mi je pesek to onemogočal. Težko razložit občutek, kot bi hodil po tekočih štengah vendar v nasprotno stran…tik predenj se mi je uspelo dokopat do morja pa ššššššvrst, prikaže se žival podobna Škotski Nessie, jasna stvar – _tekoče štenge_ so spremenile smer in spet slow-motion reševanje. Spet me zbudi zvonec…napol…tokrat sem samo poslušal zvonenje in ugotavljal ali naj bi to zvonenje poslušal, al morem morda ugasnt telefon. Problem je bil, da je možnost za snooze izginila – to se zgodi ko telefon zvoni eno uro (12 rund). Potem imaš samo dve možnosti, ena je da izključiš alarm in vstopiš v resničen svet, druga pa, da alarm še enkrat nastaviš in……………..
sanjaš naprej :)
Free Website Directory

  • Share/Bookmark

1 komentar "Tristo sanj"

  1. Korleone, dne 15.01.2009

    Če bi vedel, da spiš do enajstih, bi ti skrajšal muke.
    LP Korleone

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !