Mesečni arhiv: Januar 2009

Bang Bang Bang …

Bangkok!
Po odisejadi iz Amsterdamskega letalisca pocas prihajam k seb…nisem spal dva dni zapored skor nic, pol pa prides se v drug casovni pas te pa se ekstra zajebe! Vceri sem tako iz letalisca takoj vzel taksi do Khaosana, najvecje bekpekerske destinacije na Tajskem (pa verjetno tudi v celo JV Aziji). Po voznji cez moderniziran konec Bangkoka (shit nisem vidu se v lajfu tok spimpanih avtov!!!), sem se okrog osmih zjutraj pojavil v prvi simpaticni gostilnici na KS. Vedi medvedi da je padel prvi local pircek za slab dolar in naslednji urco sem samo opazoval dogajanje okrog sebe, tezko razlozit filing ampak tukaj okrog vlada ena povsem neznana energija, blagodejna v bistvu…jo bom poskusil definirirat enkrat kasnej ko mi bo kej vec jasno haha, v glavnem potem sem narocil se en pircek in s semi/nasmeskom se eno urco opazoval obnorele tuktuke, postavljajoce stojnice in nasploh nenormalno ampak tako pristno nasmejane ljudi…
No, potem sem po hitrem postopku zbookiral hostl za 200B (cca 4eure), to je tolk kolikor sem dal na ulci za kljucavnico za ruzak haha bizare :D. Aja pa hostl je top / nima klime ma pa zato 3 ventilatorje in tiptop vse cisto…vam morem pokazat ene par tezkih domiselnih idej Tajcev jao mene je kap od smeha…
Sledilo je iskanje ene gud in poceni restavracije, to ni blo tezko najdit / kva tocn sem jedu nevem ampak vse skp me je kostal en dolar, pa men verjemte da bi blo za dva dost. Pa hrana je tok zakon, to se kr ne mores nacudit…jest sem pa naravnost mahnen na mal bolj pikantne zadeve in tole je res neverjetno, jebemti sunce nevjerovatno. Aja pol sem pa jetlag pocelil takole / enourna tajska masaza in bem za 5 urc v mizule. Zdej sem pa pocas ze okej, tolk bi lahko se napisu pa se mi tooolk ne da tle not sedet za kompom, tko da later aligejtor, ob devetih sva zmenjena z drmico, vcer je mel RD in to pomen da bo dons se pestro, bucket for the win!!

Dobr se kepite!!!

  • Share/Bookmark

Preskakovanje zimskih ovir…

čez 8500km oddaljen Bangkok!

6 dni…
Tole naj bo uvod v naslednje zapise, ki se bodo na splet pretakali preko internetnih povezav pretekle dobe – iz območij prostranih milin, neskončnih mivkastih belin in kičastih sinjih širin!
Smells like long fucking way-away!

Letalsko karto sem rezerviral že dolgo časa nazaj, praktično v trenutku. Takratna jesenska misel na mrzlo zimo me je namreč preteklo leto še posebej spravljala iz tira, potem pa še vpliv teh ustaljenih tirnic, še posebej pozimi, ko nam mraz prerešeta dušo in ves čas poslušamo samo jamranje iz vseh koncev in tokov. Jebeš sem reku in nabavu prvo kolikor toliko ugodno (NOT) karto iz Pučnika Brnika. Vmes sem se celo trudil sanjati o tem, da res odhajam v kraje, ki sem si jih vedno želel obiskati, a mi nekako ni uspelo. Prvič zato, ker je bilo prisotnih preveč drugih vsakdanjih miselnih vzorcov in drugič zato ker to pač niso več samo sanje in je razmišljanje o tem izguba časa.

Ampak zdaj se pa bližajo tisti dnevi, ko je treba urihtat še nekatere nujne stvari za odhod in pogled pogosto beži proti modrem nebu. Berem LPjčke kot mal prfuknen in brskam po netu kje so varjante pa sem vse bolj izgubljen med vsemi možnimi rutami v jugo vzhodni Aziji – Tajska, Laos, Kambodža, Vietnam,… fak give me a year, please?

Okej, glede na to da nimam toliko časa, sem si izbral dve destinaciji – Tajska in Laos. Kaj bom tam počel, kam bom šel in kaj videl me pa ne spraševat ker nimam pojma…

Zaenkrat vem le to, da mi brezpogojno sede nekaj tavanja med preprostimi, drugačnimi in novimi kraji ter ljudmi, beg pred obnorelim zahodom če hočte. In zdi se mi da je Laos točno to kar iščem! Baje imajo letos tam nenormalno hladne noči (5-8), ampak mi to ne predstavlja posebnega problema, ker bom trip zaokrožil z dobrim tednom dni relaksacije na Tajskih otokih.

Come now again you cold Slovenian wind – you cannot pass!!

  • Share/Bookmark

Tristo sanj

Po nekajmesečnem blogerskem štrajku, na oblačen, zimski, ledenomrzel dan ena kratka sanjava zgodbica…

…budilka…

je ena stvar, ki jo verjetno tudi največji optimisti v prvem jutranjem afektu ponavadi sovražijo – normalno, če te pa vrže pokonc ob urah in zgodbah, ki bi jih vsi tako radi podaljšali …. vsaj za trenutek …

… so pa, na srečo, tudi jutra, ko lahko trenutek podaljšamo v dogodek in dogodek v zgodbe, do onemoglosti, do točke ko dobesedno izsesamo vso zalogo domišljije ki se akumulira skozi noč…..noč in spanje in sanjanje… je v bistvu edini čas v življenju, ko razum nima dostopa do našega zavedanja in spominjanja, domišljija šviga sem in tja po neraziskanih krajih…kot na nočnih fotografijah velemest, ko se avtomobili zlijejo z vsemi lučkami v neskončno spiralasto črto tisočero barv…

Danes zjutraj sem si budnico, tako kot katerikoli drug frej dan nastavil na 8:30, zbudil sem se pa ob 11:00. Če mi na telefonu nebi zmanjkal baterij, bi se lahko še bolj zavleklo. Da razložim – zjutraj sem v zvezi z budilko nenormalno trmast in ves čas stiskam tipko snooze, pa čeprav bi bilo vseeno če bi na tak dan preprosto izključil telefon…potem se pa začnejo dogajat zanimive stvari…recimo danes sem v teh dveh urah in pol v presledkih na 5 minut doživel brodolom na titanicu in se rešil tako da sem tik nad gladino morja letel do nekega tropskega otoka, kjer sem (vmes me je potrla nadležna budilka) potem vso noč pijančeval z lokalnimi pirati. Piratom se je potem pričakovano strgal, spremenil so se v ljudožerce in itak so me hotl živga skuhat. Ni jim pa ratal, to je dobr da v sanjah na koncu nikomur nič ne uspe, vedno se prej zbudiš. Nekje sem slišal, da če se ne zbudiš, da umreš? :D :D. Naslednjo rundo sem se znašel v neurju na previsni steni brez alpinistične opreme in v kratki majici (živo se spomnim da nisem nosu štumfou) ter furu safr kako naj se rešim iz te (nočne) more, ki je kar ni hotelo bit konec,… na koncu sem itak telebnu v globino in spet prtegnu tipko snooze. Znašel sem se sam na peščeni obali, hotel sem it plavat, a mi je pesek to onemogočal. Težko razložit občutek, kot bi hodil po tekočih štengah vendar v nasprotno stran…tik predenj se mi je uspelo dokopat do morja pa ššššššvrst, prikaže se žival podobna Škotski Nessie, jasna stvar – _tekoče štenge_ so spremenile smer in spet slow-motion reševanje. Spet me zbudi zvonec…napol…tokrat sem samo poslušal zvonenje in ugotavljal ali naj bi to zvonenje poslušal, al morem morda ugasnt telefon. Problem je bil, da je možnost za snooze izginila – to se zgodi ko telefon zvoni eno uro (12 rund). Potem imaš samo dve možnosti, ena je da izključiš alarm in vstopiš v resničen svet, druga pa, da alarm še enkrat nastaviš in……………..
sanjaš naprej :)
Free Website Directory

  • Share/Bookmark