O frizerkah …

kinkytone:
Rekla mi je, da ne. Da nimam zelo redkih las na temenu. Res.
Mimogrede, ali je mišljeno, da bi se človek s frizerko pogovarjal?

Jea, I like the question! Za ker Ku… bi se pa moral pogovarjat? Pogovarjanje je pravzaprav ena precej delikatna zadeva, če dobro pomislim je to ena zelo zanimiva reč; osebna, relativna, intimna kaj pa vem!
Vsak ima o taki komunikaciji svoje nazore, ljudje smo si tako zelo različni; nekateri bi kar vsevprek čvekali in razpredali o povprečnih neumnostih, ki se dogajajo okrog njih in celo o tistih ki se ne, potem drugi le razmišljujoče poslušajo in reagirajo, ko se jim tako zdi – pravi ali ponesrečen trenutek, pametno ali neumno, drzno, obotavljajoče ali pa povsem prozorno…vse je odvisno od osebe, situacije, časa, kraja, intuicije in tako naprej … ampak pri frizerkah se vse obrne na glavo. Aveste, problem pri frizerkah je bolj kompleksan, bolj zajeban. Meni se zdi da je zapleten predvsem zaradi dejstva, da je nespontan, načrtovan, vnaprej določen. Načrt je pa vedno zakompliciran. Že samo zato ker se edino načrt lahko zaplete; spontane reči itak pridejo in gredo, ni kej za komplicirat, ni cajta, moment požre cajt.
Okej, najbolj bedno je komplicirat o kompliciranju tko da dejmo poenostavit. Recimo moja zgodba je taka, da se pač nek naključen dan, tisti dan ko je frizer na dosegu roke in čas na moji strani odločim obiskat lasiščnega škarjesuka in verjemite mi, I just fucking love hate it. Vstopit skozi tisti fensi vhod nad katerim se sveti prelep napis “salon”. Znotraj pa vse glanz, tiptop, dezinficirano in kar se še najde takih besed ter interier napolnjen z neko čudno energijo in v krogu 200 stopinj okrog pacientov postopajočih sfriziranih bejb s škarjami in nekim spešl glavnikom. Jee man, Place4me. In potem tudi sam malce postopiš okrog, vmes pozdraviš edino nezaposleno frizerko in nato nekoliko konfuzno čakaš odziv, ki je v večini primerov “Živjooo, a si se pršu ostrišt?”, …jadajada, ne, obrit sem se pršu lej kok sem zarašen okol gobca, pa čevlje mam tut mal umazane.
V resnici odgovoriš logično, pričakovano “jjjjjap” in že se znajdeš v udobnem, usnjenem sedežu z ogromnim ogledalom pred seboj in z vsemi protokularnimi zadevami na sebi kot je tista brisača, ovratnik in neki lepilni trakovi, ki jih še vedno ne zastopim čisto dobro…in…AKCIJA. “Kako bi se pa ostrigu?”, pametno vprašanje ampak blazno zajebano. Takrat pol jest mal improviziram,…odvisno od dneva. Nazadnje sem bil dobre volje pa sem frizerki nabil “maš proste roke, men je vseen, nimam idej, sam mal me postriž”. Jaojao, napaka. Na tak način ubogo punco tako zmedeš, da izgubi vse ideje, pismo! To je situacija ko lahko IZŽIVIŠ SVOJE IDEJE. Če ti seveda striženje, kot frizerju pomeni tudi nekaj uporabe kreativnosti…isn’t it all about it? Ma ja, poraz, poraz. Od takrat naprej ostajam pri špičkah, nazorneje – “špičke+še mal”. To razumejo!
Evo, do tukaj je vse lepo in prav. Ampak ti sediš v tistem stolu, fotelju (al je celo kakšen frizerski izraz?) in stremiš v tisto ogledalo kot kakšen samovšečen, zafrustriran metro bedak. Ker je prostor tako brezvezen tudi nimaš nobene oprijemljive točke kjer bi si lahko spočil oči. Le opazuješ kako neka tuja oseba striže TEBE. Jebota ja, tebe. Sej lasje so del nas? Kakšna je razlika med striženjem las in amputacijo prsta? Če izključimo ufurano logiko sodobnega človeka potem ni prav nobene razlike. Sej poznate Indijance ane? Ampak ni panike, tako pač je in meni se zdi prav da je tako :) ampak, ko jest tam sedim se počutim nelagodno. In velikokrat se mi res ne ljubi pogovarjat s tisto frizerko. Sploh pa ne vem o čem naj bi se pogovarjal? Kako naj odgovorim na vprašanje “ti maš pa ful goste lase, tolk gostih pa še nisem vidla”. Kako naj odgovorim na taka vprašanja če se mi ne da pogovarjat o gostoti las??? Ravno takrat, ko sem tisti frizerki ponudil prst (odgriznila roko -nima veze z amputacijo, sam metafora:D), je potem naneslo, da sem na to vprašanje odgovoril “ja drugače je bil fotr pri tridesetih plešast, tko da res nimam pojma od kje to” in je že začela nabijat o nekih preparatih proti plešavosti. Jebemti briga me za preparate, bom pa plešast, pravzaprav, če dobro pomislim, še dobro! Se bom enkrat navadil na mašinco pa bo mir! No, verjetno vidite kam ciljam…to so tista nesrečna opravila, ki jih ne moreš opravit sam in si enostavno prepuščen na milost in nemilost. Pa drugače sploh nisem antropofobičen človek ampak je pa res, da redko najdem razloge za vsiljeno čvekanje z neznanci. More bit podlaga, pri frizerjih fakin ni podlage. It’s only small talk and I just hate it…
Morda pa samo jest narajmam na tako zgovorne frizerke in sem edini, ki se mu ne ljubi pogovarjat v frizerskem salonu?

  • Share/Bookmark

9 komentarjev na "O frizerkah …"

  1. saily, dne 17.04.2008
    saily

    hahaha… to je vedno andrej, navadi se :D

    vsaka frizerka je gobčna in največji poraz dneva je to, če ne uspe iz tebe nič izvlečt, kar bi lhk naprej povedala.. plus tvoji lasje niso prvi ne zadnji, ki jim je rekla, da so takoooo gosti :D

    včas so mal avšaste ja :D

  2. mitja, dne 20.04.2008

    Huh js nimam teh problemov. K se osebno poznamo tam k se strižem in nikol ne poslušam o kaki gostoti las ipd :D

  3. joste, dne 22.04.2008
    joste

    pa fotr nima s tvojo plešavostjo nič… geni za to se prenašajo po materini strani, tko da poglej kakšn je kej bil fotr od tvoje muti. Je pa bad ja se pr frizerkah pogovarjat always, to bi lahko mel na frizerski šoli predmet: kaj se pogovarjat med striženjem, da bo stranki na gut.

  4. joste, dne 22.04.2008
    joste

    Drgač je pa tut opcija ko te vpraša: Kako te pa ostrižem? Odgovori: molče.

  5. majkl đekson, dne 22.05.2008

    Zakaj ni nobene nove objave? Mogoče zato ker še zmeri travmiraš zarad tistega besednega dvoboja z gpetom?:)

  6. erzo, dne 22.05.2008

    @majkl
    veš… kar se tiče raznovrstnih dvobojev z gpetom, (če temu sploh lahko tako rečemo) je potrebno omenit dva primera in eno dejstvo.
    torej, prvi primer je bil takrat, ko se je gpe neki naprezal in hotel pokazat premoč nad menoj. Tisti dan sem položil že vse manj, bolj in zelo hrabre može v ostrigi-govorimo o rokah, o bejbah pa kdaj drugič in drugače. No in na koncu se primaje gpe, pameten kot ob 3,4h zjutraj običajno je in me izzove. Seveda sem se precej upiral ker je bila moja desnica (tudi levica) že dodobra omagana in že skoraj umrtvičena. Na koncu sem zaradi lastnega ponosa podlegel. Jasno je bil to gpetu dogodek tistega večera v ostrigi in je zbral vso moč, še malo pomeditiral in sproti še ugotovil ali je res roka tisto kar mu bo tu pomagalo, da slučajno nebi česa poskušal z nogo al pa kej. No in jasno, ob vsem občinstvu, ki je bilo kar zavidanja vredno in na strani gpeta, mu je gladko uspelo. Priznal sem poraz vendar sem le poskušal pojasniti zadevo v zvezi z mojimi rokami. Pijani ljudje seveda ne poznajo več pomena besede “pojasnilo”, žvali.

    V drugem primeru pa je bil spet faktor “iznad” in tokrat se je gpe spravil nad menoj ravno takrat ko resnično nisem bil pri volji za nikakršne razprave, še najmanj se mi je pa ljubilo replicirat na gpetove umotvore za katere kratko malo ni potrebno biti niti pijan, zlahka bi vse zgrajeno strl v militisočinki sekunde, če bi le bil trezen, če bi bil malo pijan bi se čas še razpolovil. Žal sem bil takrat v tretji fazi in vsak normalen človek bo to dejstvo upošteval pri sklepanju zaključkov o tem “kdo je kdo”.

    Toliko zaenkrat in upam da me inspiriraš pa morda kmalu napišem kaj novega!
    e

  7. erzo, dne 22.05.2008

    še eno opozorilo za morebitne bralce mojega komentarja; ne da ga ne vzemite resno ampak le z rezervo. Moram vam objasniti stvar glede Majkla Đekson-a; on potrebuje poseben tretma in poseben način razlage stvari, ker drugače mu zadeve enostavno niso jasne…

  8. joste, dne 22.05.2008
    joste

    enostavno ROFLOL !!!

  9. majkl đekson, dne 26.05.2008

    Morebitni bralci in bralke eržotovega bloga, naj vam pojasnim nekaj stvari,vzemite jih skrajno resno in nikakor ne z rezervo.
    Eržota je tistega usodnega večera verbalno uničil njegov dolgoletni kompanjon s katerim sta večkrat tiste dni tudi katero skupaj ušpičila. Eržo se sklicuje na tretjo fazo, ampak resnica je ta, da je biu gpe v tretji fazi že, ko se je eržo okoli desete odločal ali bi danes pivo zmešal s fanto da ne bo po treh izpraznjenih kozarcih že čisto na glavo(oz. v tretji fazi kot on pravi). Po tem takem je biu njegov krvnik ob eržotovi tretji fazi že tam med peto in šesto, in bi ga moral po tej logiki eržo klasično deklasirati, in to ne v eni militisočinki sekunde, o ne, ampak še prej, trikrat prej. Vsaj tako pravi v zgornjem sestavku. Če je trezen v militisočinki, če je pijan pa še prej, in če je biu v tretji fazi sklepam da trikrat prej?! Eržo pojasni mi prosim.
    Glede polaganja rok… MWAHAHAHA. To, da sta polagala roke sicer slišim prvič, ampak moram reči da sem se nasmejal do solz. Predvsem me je smeh popadel v tistem delu odstavka kjer omenjaš kdo je bil končni zmagovalec. Hehe

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !