Mesečni arhiv: November 2007

Demonstracija uporabe treh najnovejših in najbolj naprednih USB naprav

Dolga pisma, .. dolgi mednarodni telefonski pogovori, .. nešteto presedenih ur in neprespanih noči – prav toliko kolikor jih je minilo od moje zadnje objave…in sem se dokopal ! do treh najsodobnejših uesbe pripomočkov za vsakdan in za vsakogar!
ma ja – prav simpl jih lahko kupite preko pač neke e štacune. kar najte č čte!

Skratka, debilen test debilnih naprav ;-)
YouTube slika preogleda

  • Share/Bookmark

Prokleta gužva neuvidevna!

V bistvu sploh ni problem v gužvi sami, problem je bolj zakompliciran, problem je v sistemu! Kar se zadnje čase dogaja v čakalnici na železniški postaji v Kranju je pa že res kriza! Najprej se morem zbudit ob pol sedmih, dve uri in pol pred začetkom predavanja, cajta mi ostane ravno toliko da še ves zaliman, s povsem zaspano nogo najdem včeraj ob pol treh zjutraj prštimane cunje, se oblečem in medtem morda skadim četrtinko čika. O jutranji kavici z idiličnim pogledom na okoliške hribe in Kamniško-Savinjske alpe lahko samo sanjam (10 minut pred tem mejbi)…….običajno potem najbolj pomembne stvari po jutranjem konceptu zmečem v torbo (še dobro da sem izgubil polnilec za leptop ker drugač bi moral še mašinerijo pakirat) in vmes, ko ravno zaklenem vhodna, še slabše – izhodna vrata, pozabim na svoje zobe. Totalno raspizden sam nase in na celo morbidno jutranjo vremensko situacijo se obrnem, expresso umijem zobe (uhja pa expresso) in se na tej zares kratki poti (uhja kratka kava) spomnim še tega, da sem v sobi, ki je v zgornjem štuku, pozabil mobitel. Oh. To pa ne bo šlo, treba it iskat. Iz izkušenj vem, da ravno takrat ko pozabim mobitel rabim nekoga zares nujno poklicat.

Pa se kljub zapleteni in naporni jutranji akciji slabih 10 minut pred odhodom vlaka znajdem v čakalnici na železniški postaji. Potem pa, ko je človk normalno že prepričan, da je dosegel prvi uspeh dneva, pride največji udarc. Prav strateško in nič kaj Slovensko urejena vrsta, ki se veje v tri do štiri nivoje. Jebemti pa zakva je tam samo eno okence in ena mama, ki je verjetno tako kot jaz dala skoz stresno jutro in more zdej navsezgodaj talat enosmerne karte vsem 30 ljudem, ki čakajo na vlak, ki ga je ravnokar najavil majstore po zvočniku.

Okej resno – jest bi kupil tedensko karto recimo, ali pa bi jo kupil vnaprej, ali pa preko interneta en dan prej, karkoli, možnosti je ogromno. Ampak valda – ko bo nekdo nekaj pametnega postoril na teh malenkostnih problemih bom jest vozil poršeja z vzgonskim motorjem na vodikov pogon. Go figure when it will happen.

Ma sranje no!! Resno vam pravim. Edina svetla točka tukaj je ta, da v Kranju na vlaku to uro dobiš frej zic in se ti ni treba gužvat med zamorjenim folkom…vrneš se nazaj v svoj svet in upaš, da ne boš doživel naslednjega šoka, vendar ko si že skoraj prilezel na vrh gore, pri šalterju za žetone vašeš še hujšo gužvo za ljubljanski lokalni promet. No na tem busu pa JE gužva.
Verjetno ste pomisli zakaj si ne nabavim mesečne karte za vlak in LPP; stvar je precej preprosta – ne splača se.

  • Share/Bookmark