52. Beneški bienale, it’s crazy. crazy art.
V soboto smo se navsezgodaj, pozno zgodaj, zgodaj zjutraj (nisem spal, vstavi poljubno..), odpravili proti Benetkam na verjetno največji in najlepši festival sodobne umetnosti v Evropi. O sodobni umetnosti ne vem nič in hkrati vem vse – to je dovolj da ne bom pisal neumnosti in, kako se že reče – nebuloz o stvareh o katerih nimam pojma, pa vseeno si lahko vsako inštalacijo interpretiram kakorkoli si jo želim, včasih morda bolje kot sam avtor…no, ravno to se mi zdi čar odbitih multimedijskih inštalacij in performansov – opazuješ, opazuješ, opazuješ, dokler ti ne potegne – karkoli ti pač že potegne. Slikarji so risali slike, kiparji klesali kipe, fotografi fotografirali naravo, portrtete, slike in kipe, muzikonteri svirali kitaru, kamera je vse to zabeležila, sodobni umetnik pa je vse to zmiksal skupaj v sestavino, ki je poleg vseh naštetih “umetniških konstruktov” vsebovala še vse mogoče bizarne dodatke. To mi je všeč, več svobode opazovanja, več svobode dojemanja. No, tako opazujem jest, in tako mi je všeč. Prav zdajle mi je v glavo usekal letošnji slogan bienala: “Misli s čuti – čuti z glavo: Umetnost v sedanjiku”.
No, videli smo marsikaj, mnogo povsem brezveznih in totalno nedomiselnih razstav, a v tako ogromnem prizorišču, kjer ima vsaka država svoje izdelke razstavljene v svoji povsem avtentični zgradbi, se logično najde veliko zanimivih, še več odbitih reči. S kolegi smo ugotovili, da se imajo ustvarjalci bienala prav fino – dve leti rihtajo svojo razstavo, z vso podporo. Za ljudi, za obiskovalce. Good šiht, ni kej! Brez preziranja, nekatere zadeve so prav bolane. Spodaj na fotkah lahko vidite dve zaporedni fotki – prva prikazuje okvir v velikosti okrog 7 metrov dolžine in 3 metre višine – izgleda kot obris drevesa in desno projekcija v dno. Celotna stvar je sestavljena iz voščenk. Iz belih in črnih – voščenk! Picture that ;)
Tale je s svinčnikom po platnu drgnil toliko časa dokler ni končal slike v velikosti cca 8×4metre, kakor si je zamislil, oz je s svinčnikom drgnil toliko časa dokler se mu ni že konkretno zmešal. No ja, če pomislim je bil zmešan že prej…
Svoboda, enakopravnost, bratstvo … flush?
Še nekaj fotk bienala in benetk…
Kratek videoposnetek – A/V eksperiment. Ko bi vsaj lahko nekatere stvari tako enostavno zbrisali kot jih zbrišejo tile brisalci…
Za konec lahko napišem le še to, da si je bilo po šestih, sedmih letih prav fajn spet ogledat Benetke, ki so mi bile že od nekdaj všeč – bienale je bil pa še pika na i. Čez dve leti bo ravno pravi tajming za vnovičen obisk…
12 komentarjev erzo | fotke, moj svet, report, videjo
Tudi meni je bilo na bienalu res noro ..
Zadeva definitarno vredna ogleda.
Do kdaj pa to laufa?
tudi meni je blo všeč…benetke nasploh so vedno tako skrivnostne…..
lepe fotke si naredu!
DaNe, mislim da še teden ali največ dva
Andrej, mel smo se ql, ane. Zdej bova pa še midva eno inštalacijo nardila:)
En cheesburger prosim:))
@Dane
nisem čist zihr kolko časa še, kolikor vem se že v oktobru konča…hm, not šur!
@tinka
tenkju, a bile bi lahko mnogo boljše :)
@Jakob
jap, kot pravim, najs trip. cheesburger with smell please ;P
Hud video!
[...] kar prehuda, bienalni sistem pa je za tako razstavo idealen. Veliko je o bienalu napisal že eržo in če vas zanima še kaj več obiščite uradno stran. Tukaj pa sem prilepil zaenkrat 6 utrinkov. [...]
…na deski plimnega val ….
Takole sem pa zadevo videl jaz. Klikni semle.
Benetke niso za podnev, ponoč so pa prava vaba in rajc za totentanz… http://black.blog.siol.net/2007/08/17/zivljenje-po-zivljenju/
Ali sem kaj zamudila,ker me ni bilo tam
[...] je pa kratka demonstracija uporabe avtomatiziranih uličnih vecejev. Tistih, ki na Beneškem Bienalu veljajo kot contemporary art [...]